Dne 16.11.2023 je vstopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D). Novosti se nanašajo predvsem na pravice delavcev, glede pogodbe o zaposlitvi, dopusta, dodatnega varstva določenih kategorij delavcev, agencijskega dela, postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Uvaja se posebno varstvo delavcev, ki so žrtve nasilja v družini, oskrbovalski dopust in novo pravico do odklopa. Vse novosti so na kratko povzete spodaj:
SPREMEMBE GLEDE POGODB O ZAPOSLITVI
Prva temeljna sprememba na katero morajo biti delodajalci pozorni se nanaša na sklepanje pogodbe o zaposlitvi, pri čemer novela ZDR-1D v 31. člen dodaja dve novi bistveni sestavini, ki jih mora pogodba o zaposlitvi vsebovati, in sicer poleg že obstoječih sestavin še določilo o plačilu dodatkov in drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače ter določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec. Pri čemer se pri obeh določilih stranki pogodbe o zaposlitvi lahko sklicujeta na zakone, kolektivne pogodbe oz. splošne akte delodajalca. Spremenjen 31. člen Zakona o delovnih razmerjih se uporablja za vse pogodbe o zaposlitvi sklenjene po uveljavitvi novele ZDR-1D.
Druga pomembnejša sprememba, ki doleti ureditev pogodbe o zaposlitvi delavcu omogoča, da lahko sam delodajalcu predlaga sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja zaposlitve oz. pogojev dela. Taka zahteva je lahko dana po poteku 6 mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi oz. po poteku poskusnega dela delavca, v kolikor le-to traja 6 mesecev. Delodajalec je na zahtevo dolžan odgovoriti v roku 30 dni in sicer pisno ali po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. V kolikor je takih zahtev s strani delavca več in so le-te enake mora delodajalec ponovno pisno utemeljiti stališče, v kolikor je od predhodno podanega predloga minilo najmanj eno leto.
AGENCIJSKO DELO
ZDR-1D uvaja višjo minimalno nadomestilo za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oziroma za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku. Skladno s spremembo zakona nadomestilo ne more biti nižje od 80 % delavčeve plače, kar je 10% višje od prej veljavne ureditve v ZDR.
MOŽNOST KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA ZARADI POTREB USKLAJEVANJA POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA
Novela dodaja novi 65.a člen, ki določa krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Delavec, ki neguje otroka starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo opredeljeno v četrtem odstavku 182. člena ZDR lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega ali zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. V kolikor konkretni delavec že opravlja delo pri delodajalcu na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas za nedoločen čas, pravice in obveznosti iz slednje pogodbe za čas opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas, mirujejo.
Spreminja se tudi ureditev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Delavec lahko za potrebe usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. V takem primeru mora delodajalec svojo odločitev pisno utemeljiti najkasneje v 15 dneh. Ta utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec.
POSEBNO VARSTVO DELAVCEV, KI SO ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI
Uvaja se varstvo delavcev, ki so žrtve nasilja v družini. Delavci, ki so žrtve nasilja v družini imajo po novi ureditvi, ki jo uvaja novela ZDR-1D pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.
Delavec, ki je žrtev nasilja v družini lahko v času trajanja delovnega razmerja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Tak delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, pri čemer ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal za polni delovni čas. Za delavce, ki so žrtve nasilja v družini se doda še 168.a člen, ki jim zagotavlja pet delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Takemu delavcu je možno naložiti opravljanje dela preko polnega delovnega časa, neenakomerno razporeditev ali začasno prerazporeditev ali nočno delo samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
NOV POSTOPEK REDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ KRIVDNEGA RAZLOGA
Rok, v katerem delavec ne sme ponovno storiti kršitve očitane v opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, se z zakonom spreminja z enega leta na šest mesecev. Skrajšuje se tudi najdaljši dovoljeni rok, če je rok določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, in sicer z dveh let na 18 mesecev.
V 85. členu se spreminja ureditev obveznosti delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Delodajalec mora v skladu z novimi 4. , 5., in 6. odstavkom na pisno zahtevo delavca, ki jo ta poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, zagotoviti možnost zagovora delavca o očitanih kršitvah, razen ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. V postopku zagovora lahko po pooblastilu delavca sodeluje tudi sindikat ali svet delavcev, delavski zaupnik ali oseba, ki jo delavec pooblasti, če ni član sindikata.
Postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, začeti pred uveljavitvijo novele se končajo v skladu s prejšnjo ureditvijo.
IZREDNA ODPOVED S STRANI DELAVCA
Delavec lahko po novem poda odpoved, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila plače in če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ali nadomestila plače ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku.
SUBSIDIARNA ODGOVORNOST V OKVIRU GRADBENE DEJAVNOSTI
Nov 141.a člen uvaja subsidiarno odgovornost v okviru gradbene dejavnosti. Določa, da če delodajalec, ki je podizvajalec, delavcu ne zagotovi plačila, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec.
POSKUSNO DELO
Novela ZDR-1D dodaja dodatno razlago pri ureditvi poskusnega dela v 125. členu. Poskusno delo še vedno lahko traja zgolj šest mesecev, pri čemer pa novela dodatno poudarja, da v kolikor je poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, se trajanje poskusnega dela določi sorazmerno trajanju te pogodbe in naravi dela. V kolikor pa se sklene nova zaporedna pogodba o zaposlitvi za določen čas za isto delo pa ta druga ne sme vključevati poskusnega dela. Poskusno delo se lahko zgolj izjemoma podaljša v primeru začasne odsotnosti iz dela.
NOVA PRAVICA DO ODKLOPA
Ena izmed pomembnejših sprememb, ki jih uvaja novela je t.i. pravica do odklopa, v skladu s katero mora delodajalec delavcem zagotoviti, da v času izrabe pravice do počitka oz. v času upravičenih odsotnosti delavec ne bo na razpolago delodajalcu. Delodajalec mora za zagotavljanje nove pravice sprejeti ustrezne ukrepe, za katere zakonodajalec predvideva, da bi bili določeni v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oz. v kolikor to ni mogoče z kolektivno pogodbo ožje ravni. Glede sprejetih ukrepov mora podati mnenje sindikat, v kolikor pa tega ni pa svet delavec oz. delavski zaupnik. O mnenju se mora delodajalec opredeliti.
OSKRBOVALSKI DOPUST
Doda se novi člen, ki delavcu omogoča t.i. oskrbovalski dopust. Do oskrbovalskega dopusta je delavec upravičen v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov določenih družinskih članov, in sicer zakonec oz. druge osebe, s katerimi je živel v življenjski skupnosti, ki so po družinski zakonodaji izenačeni z zakonsko zvezo oz. partner v registrirani istospolni skupnosti, otroci, posvojeni in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starši (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj. Delavec je upravičen do petih delovnih dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu v primeru oskrbe.
NAPOTITEV DELAVCA NA IZOBRAŽEVANJE SE ŠTEJE V DELOVNI ČAS
V primeru napotitve delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, ko to zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, s strani delodajalca se čas konkretnega izobraževanja šteje v delovni čas.
DELOVNI ČAS OTROK MLAJŠIH OD 15 LET
Novela ZDR-1D skrajšuje delovni čas otrok, mlajših od 15 let, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic iz sedem ur na dan in 35 ur na teden na šest ur na dan in 30 ur na teden. Takim otrokom zagotoviti najmanj dva tedna neprekinjenega počitka.