Pravica do nujnega deleža je pravica nujnega dediča, da po svojem predniku, otroku, zakoncu, bratu ali sestri podeduje delež njegove zapuščine, s katero zapustnik zato ne more razpolagati. Nujni dedič po zapustniku v vsakem primeru deduje vsaj nujni delež, ki znaša polovico ali tretjino zakonitega dednega deleža. Ob smrtnem slučaju se vedno znova postavi vprašanje ali imam pravico dedovati, čeprav je zapustnik napravil oporoko. Če se posameznik odloči, da bo npr. za časa svojega življenja podaril, ali z oporoko za primer svoje smrti zapustil svoje premoženje osebi po svoji izbiri (ki je prav tako lahko dedič ali tudi tretja oseba), tega ne more storiti povsem brez posledic za svojo zapuščino. Kot določa Zakon o dedovanju, namreč s tistim delom svojega premoženja, ki je namenjeno nujnemu dedovanju, ne more razpolagati. To pomeni, da bo smel nujni dedič, v kolikor bo zaradi zapustnikovega razpolaganja s premoženjem prikrajšan njegov nujni delež, v zapuščinskem postopku zahtevati nujni delež. Ponazorjeno s primerom: Oče je zapustil celotno premoženje znanki, ki naj bi za njega skrbela. Ne glede na to, da sin ni skrbel za očeta in je oče znanki z oporoko zapustil celotno premoženje ima sin pravico do nujnega deleža.